Domena je spletni naslov, ki ga moramo vpisati v URL vrstico brskalnika, da pridemo na želeno spletno stran. Pogosto tudi pravimo, da je domena naše ime na spletu. Spletni naslov je sestavljen iz štirih delov, sama domena pa iz dveh. Na spodnji je nazorno prikazana struktura URL naslova spletne strani.

Kot lahko vidite, se naša domena imenuje ‘vortex.si’, postavljena pa je na poddomeni ‘www’. Rdeči del domene predstavlja ime domene, medtem ko oranžnemu delu pravimo domenska končnica ali vrhnja domena.

Vrhnje domene

Za upravljanje in dodeljevanje večine vrhnjih domen je odgovorna mednarodna neprofitna organizacija ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers), ki je bila ustanovljena septembra 1998.

Vrhnjo domeno s krajšim zapisom imenujemo TLD (top-level domain). Ločimo med generičnimi (gTLD) in nacionalnimi oz. državnimi (ccTLD) domenami.

Generične domene (gTLD)

Med glavne generične vrhnje domene spadajo .com, .info, .net in .org, poleg naštetih pa tudi druge, npr. .biz, .name, .pro in številne druge novejše vrhnje domene. Posebni podvrsti generičnih domen sta:

• sponzorirane generične domene – .edu, .gov, .int, …
• geografske generične domene – .cat, .asia, .paris, …

Naj kot zanimivost navedemo, da je daleč najbolj priljubljena generična domenska končnica .com, saj je domen s končnico .com danes registriranih že krepko preko 100 milijonov. Če gledamo le generične domene, sledi domenska končnica .net – registriranih je okoli 15 milijonov .net domen.

Nacionalne domene (ccTLD)

Nacionalne domenske končnice so sestavljene iz le dveh črk. V letu 1985 so bile najprej registrirane vrhnje domene .us, .uk in .il, leto kasneje pa so se jim pridružile še .au, .de, .fi, .fr, .jp, .kr, .nl in .se. Nacionalna vrhnja domena Slovenije je .si, katere vrhnji registrar oziroma register je Arnes (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije).

Če pogledamo število registriranih državnih domen, lahko vidimo, da je največ registriranih .tk domen. Vrhnja domena se imenuje po Tokelau, enem izmed teritorijev Nove Zelandije. Omenjenih domen je največ registriranih zato, ker je registracija brezplačna. Omenjeni vrhnji domeni sledi nemška državna domena .de – registriranih jih je malenkost več kot generičnih .net domen, torej dobrih 15 milijonov.

Ime domene

Poleg domenske končnice domeno sestavlja še njeno ime. Izbira imena domene mora biti dobro premišljena, saj je prav ime tisto, ki včasih prevesi tehtnico na stran uspeha ali neuspeha spletnega projekta. Dolžina domene v večini primerov lahko znaša od 2 do 63 znakov, vendar pa je potrebno poudariti, da si je krajša imena mnogo lažje zapomniti, kar je pri izbiri imena domene ključnega pomena.

Dobro ime domene ima naslednje lastnosti:

• je kratko (največ 15 znakov)
• si ga je enostavno zapomniti
• je identično imenu podjetja ali blagovne znamke
• nakazuje na tematiko spletne strani
• ne vključuje številk in pomišljajev
• ga je moč enostavno izgovoriti

Največja težava izbire imena domene je nedosegljivost, saj je registriranih že več 100 milijonov imen. Pri izbiri imena si lahko pomagate s številnimi spletnimi orodji, ki glede na vašo poizvedbo generirajo mnoge izpeljanke in hkrati tudi preverijo, katera izmed izpeljank je prosta za registracijo. Nekatera orodja preverjajo tudi za več vrhnjih domen hkrati.

Registracija domene

Registracija domene je postopek, pri katerem naročnik (fizična ali pravna oseba) registrira svojo domeno. To lahko stori pri katerem koli registrarju. Cene med registrarji se razlikujejo, zato je smiselno narediti analizo in domeno zakupiti pri enem izmed cenejših registrarjev.

Registracija domene se opravi na spletni strani registrarja. Postopek je nezahteven in večinoma poenoten:

1. Najprej v okence vpišete domeno, ki jo želite registrirati.
2. Sistem preveri, če je domena prosta za registracijo.
3. V primeru, da je domena prosta, morate vpisati še svoje podatke.
4. Domeno lahko registrirate kot fizična ali kot pravna oseba.
5. Ko vnesete vse podatke, izberete način plačila.
6. Po plačilu registrar v vašem imenu registrira domeno pri vrhnjem registrarju.

Največji registrarji omogočajo različne načine plačila – bančno nakazilo, plačilo s kreditno kartico, PayPal-om, Moneto ali Bitcoini.

Za registracijo nekaterih vrhnjih domen obstajajo omejitve. Tako lahko vrhnjo domeno .eu registrirajo le prebivalci Evropske unije, domeno .museum lastniki muzejev, .travel turistične agencije, hoteli in letalske linije, .aero letalski prevozniki, …

Podaljšanje domene

Domeno je možno registrirati za različno časovno obdobje. V primeru .si domene velja, da domeno lahko zakupimo za obdobje od enega do pet let. Največ naročnikov se odloči za le eno leto, vendar pa je, v kolikor smo prepričani v dolgoročnost spletnega projekta, domeno bolje registrirati za daljše obdobje, saj ima takšna odločitev vsaj 3 prednosti:

• Registrarji za registracijo domene za daljše časovno obdobje običajno nudijo popust.
• Google pri pozicioniranju iskalnih rezultatov upošteva tudi podatek, do kdaj je domena registrirana.
• Ni možnosti, da bi v obdobju petih let pozabili na podaljšanje domene, saj domene v tem obdobju dejansko ni potrebno podaljševati.

Pred iztekom domene je le-to potrebno podaljšati, saj smo nosilec domene le za zakupljeno obdobje. Če domene ne podaljšamo do roka, ta preide v karanteno. Karantena je posebno stanje, ko domena ni prosta za registracijo, podaljša pa jo lahko le njen ‘trenutni’ nosilec. Točna definicija karantene ne obstaja, saj so pravila o karanteni glede na različne vrhnje domene in vrhnje registrarje različna. V primeru domače državne vrhnje domene .si velja, da se domena v karanteni nahaja 30 dni. Nosilec ima po poteku domene še mesec dni časa, da jo podaljša.

Na pravočasno podaljšanje domene nikar ne pozabite, saj večina registrarjev zaračunava visoke stroške za obuditev domene iz karantene. Cene niso enotne, saj so odvisne tako od registrarjev kot od posameznih domenskih končnic. Cena obuditve domene iz karantene je lahko tudi več kot 10x višja od cene registracije oziroma običajnega podaljšanja.

Vrhnjo domeno .si je možno podaljšati največ 180 dni pred potekom, samo podaljšanje pa poteka pri registrarju, kjer ste domeno registrirali. Večina registrarjev vas o poteku dovolj zgodaj obvesti na elektronski naslov, ki ste ga vnesli ob registraciji domene. Prvo obvestilo lahko pričakujete 1 mesec ali 14 dni pred potekom, nato pa še kakšnega krajše obdobje pred potekom. Da se izognete plačilu visoke cene za obuditev domene iz karantene, vam svetujemo, da domeno podaljšate takoj, ko dobite prvo obvestilo. Seveda zgolj v primeru, da domeno dejansko želite podaljšati.

Prenos domene

Izraz ‘prenos domene’ je lahko dvoumen, saj z njim označujemo:

• prenos domene k drugemu registrarju
• prenos domene na drugega nosilca

Prenos domene k drugemu registrarju

Najprej si oglejmo nekaj razlogov, zakaj bi domeno sploh želeli prenesti k drugemu registrarju. Najpogostejši razlog je vsekakor cena, saj se cene domen med registrarji razlikujejo. Razlike v ceni so lahko tudi relativno visoke, kar se sicer v enem letu ne pozna dosti, na dolgi rok pa s prehodom na cenejšega registrarja lahko privarčujemo. Drugi razlog za prenos domene tiči v slabi podpori uporabnikom. Obstajajo tudi drugi razlogi, npr. slaba nadzorna plošča za upravljanje z domenami, konflikt s trenutnim registrarjem, prenehanje poslovanja trenutnega registrarja, …

Postopek prenosa domene je enostaven. Vse, kar morate narediti, je, da se obrnete na bodočega registrarja ter ga prosite za sprožitev postopka prenosa domene. Obstajajo različni postopki, ki so odvisni predvsem od domenske končnice, a načeloma so si zelo podobni. V večini primerov boste na elektronski naslov, ki ste ga podali pri registraciji domene, prejeli potrditveno povezavo, s katero potrdite prenos domene k drugemu registrarju. Prenos domene je avtomatsko opravljen takoj, sicer pa ima nosilec domene v primeru domenske končnice .si po potrditvi 16 dni časa, da zahtevo prekliče.

Za nekatere domenske končnice velja, da ob prenosu ni potrebno domene podaljšati (primer: .si), medtem ko je pri drugih potrebno domeno podaljšati (primer: .com).

Prenos domene na drugega nosilca

Postopek opravimo, kadar želimo domeno prenesti na novega nosilca, ki je lahko fizična ali pravna oseba. Tudi v tem primeru postopki za različne domenske končnice niso povsem poenoteni, zato si poglejmo, kako prenos domene poteka v primeru .si in kako v primeru .com domenske končnice.

Pri prenosu .si domene se morata obstoječi in bodoči nosilec domene pisno dogovoriti o prenosu. Oba se morata obrniti na registrarja, saj ta potrebuje soglasje obeh udeležencev. Registrar soglasje pošlje ARNES-u, ki prek e-pošte ponovno preveri pristnost dogovora. Po potrditvi pristnosti se opravi prenos, sledi še obvestilo o opravljenem prenosu na kontaktna elektronska naslova novega in prejšnjega nosilca. Pri prenosu domene ni potrebno plačati stroška podaljšanja domene, datum registracije pa ostane nespremenjen. Običajno registrarji prenos domene opravijo brezplačno.

Prenos .com domene je praviloma možen šele 60 dni po registraciji. Domena mora biti odklenjena, sicer prenosa ni mogoče opraviti. V večini primerov je pri obstoječem registrarju primeru potrebno pridobiti tako imenovano EPP kodo ter jo posredovati novemu registrarju. Za razliko od prenosa .si domene, kjer celoten postopek traja približno 14 dni, je prenos domene .com opravljen hitreje, in sicer traja približno teden dni. V kolikor trenutni nosilec domene ne potrdi prenosa v petih dneh, se zahteva za prenos zapre, postopek pa je potrebno ponoviti. Tudi v primeru prenosa .com domene je storitev pri večini registrarjev brezplačna.

Premium domene

Pojem ‘premium domena’ si lahko razlagamo na dva načina. Lahko gre za domeno z visoko vrednostjo, ki že pripada nekemu nosilcu, ta pa jo prodaja dalje. Visoki vrednosti največkrat botruje atraktivno ime, prav tako pa ima domena lahko visoko vrednost zaradi avtoritete pri spletnih iskalnikih, predvsem pri Googlu. To pomeni, da je nanjo usmerjenih veliko povezav, ki poskrbijo za dobro uvrščanje spletnih strani med rezultati iskanja v spletnem iskalniku. Z dobro premium domeno tako lahko na spletno stran mnogo hitreje dobimo obiskovalce prek spletnih iskalnikov kot bi jih v primeru na novo registrirane in povsem sveže domene.

Nekateri registrarji s pojmom ‘premium domene’ označujejo domene z novejšimi domenskimi končnicami, kot so .agency, .bar, .fit, .life, .ninja, .site, .tips, .work in številne druge. Cene premium domen so večinoma dražje od cen pogosteje uporabljenih vrhnjih domen, kot so .com, .net, .org, .si, … Nekatere premium domene stanejo tudi več 100 €, lep primer predstavlja domenska končnica .luxury, za katero moramo odšteti dobrih 500 € na leto.

Cene domen

Kot že omenjeno, se cene domen razlikujejo. Njihove cene v največji meri zavisijo od domenske končnice, prav tako pa med različnimi registrarji vladajo različne cenovne politike. Ko se odločate, pri katerem registrarju bi registrirali neko domeno, upoštevajte ceno registracije, prav tako pa si oglejte tudi ceno podaljšanja domene, saj nekateri registrarji za podaljšanje zaračunavajo višje cene kot za registracijo, medtem ko so pri drugih cene podaljšanja enake cenam registracije.

Oglejmo si še povprečne cene nekaterih najpogostejših vrhnjih domen. Cena domene .si znaša od 10 € do 20 €, podobno velja tudi za priljubljene domenske končnice .com, .net, .org in .eu. Priporočamo vam, da pregledate ponudbo več registrarjev, saj imajo nekateri pripravljene posebne akcijske ponudbe. Za primer navajamo ponudnika Neo-serv, pri katerem lahko .eu domeno registrirate že za manj kot 4 €.

Namenimo nekaj besed še cenam premium domen – torej domen z visoko vrednostjo, kar je lahko posledica odličnega imena ali avtoritete. Takšne domene prodajajo tako registrarji, ki so sami nosilci domen, ter tudi fizične ali pravne osebe. Razlike v cenah premium domen so ogromne, saj moramo za nekatere odštete nekaj 10 €, najboljše pa se prodajajo tudi po ceni več tisoč ali celo več sto tisoč evrov.

WHOIS

WHOIS je spletno orodje, ki se uporablja za ugotavljanje lastnika domene ter drugih podatkov o domeni. Do orodja lahko dostopate na različnih spletnih straneh. Nekateri WHOIS vmesniki omogočajo pregled generičnih domen, nekateri vseh, za državne .si domene pa najpogosteje uporabljamo WHOIS orodje ARNES-a. Poleg lastnika domene si je s WHOIS poizvedbo možno ogledati tudi druge podatke, kot so:

• datum registracije domene
• datum poteka domene
• elektronski naslov nosilca domene
• registrar domene
• strežnik, na katerega je domena usmerjena
• status domene

V primeru, da je .si domena registrirana na podjetje, si z orodjem WHOIS lahko ogledamo tudi kontaktne podatke podjetja.

Večina registrarjev za določene domenske končnice nudi možnost zakupa WHOIS zaščite, ki določene podatke zakrije. Za .si domeno WHOIS zaščita ni možna, lahko pa jo koristite pri domenskih končnicah .com, .net, .org, .info, .biz, .mobi, .co, .me in nekaterih drugih.